Page 23 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 23
gorazd andrejč
Rawls) vidi kot pomembno in legitimno prakso v spoštljivi in razumni
javni razpravi (Stout 2004, 72–73).
Težava je v tem, da je treba vsaj minimalno dojeti občutno različne
slovnice raznolikih religioznih jezikov drug drugega in s tem biti prip-
ravljen živeti ne samo s krepkimi propozicionalnimi nestrinjanji gle-
de moralnih tem, ampak z vsaj nekaj globljimi »slovničnimi nestrinja-
nji« (prim. Andrejč 2016). V versko svobodni družbi bi morali razmere,
v katerih nekateri od nas delujemo z nekoliko drugačnimi pomeni sku-
pnih moralnih besed – kot so »dostojanstvo«, »svoboda«, »dobro« ali
»uspeh« –, sprejeti kot nekaj normalnega. Biti pripravljen živeti s tako
razliko sledi neposredno iz liberalne zaveze spoštovanju razlik in indi-
vidualnosti, ki vključuje, da »resno vzamemo posebni zorni kot vsake-
ga drugega« (Stout 2004, 73).
Zakaj bi sekularnost javnega moralnega diskurza sploh morala biti
utemeljena v zmerni pragmatistični viziji, glede na to, da udeležence v
javni razpravi nagovarja, naj spregovorijo in previdno poslušajo mno-
gotere religiozne ter nereligiozne jezike in razmišljanja? K temu vpra-
šanju se bom vrnil v zaključnem delu eseja. Na vprašanje pa lahko od-
govorimo samo, če sprejmemo dve dodatni načeli.
Demokratično načelo vključevanja vseh državljanov
v preudarjanje6 o zadevah javnega interesa
Ker pravila in politike države vplivajo na vse državljane, je prav in
pomembno, da se v usklajevanje in določanje teh pravil in politik vklju-
či vse državljane. Stoutovski, zmerni pragmatizem je zavezan »pojmo-
vanju nas samih kot državljanov, ki […] morajo uživati enak položaj v
javnem političnem diskurzu« (Stout 2004, 83). Nekoliko problematično
Stout trdi, da je takšno pojmovanje »[implicitno] v našem načinu, kako
ravnamo en z drugim« (2004, 83), kar je najbrž pretirano optimistično.
Važneje je, da se Stoutovo vključujoče pojmovanje državljanstva skla-
da s pogledom Elisabeth Anderson (2006, 14), da »izključevanje vzbu-
6 Drug izraz za preudarjanje v političnem smislu, ki se v slovenščini prav tako upo-
rablja, je deliberacija. Glej Andrejč 2020.
231
Rawls) vidi kot pomembno in legitimno prakso v spoštljivi in razumni
javni razpravi (Stout 2004, 72–73).
Težava je v tem, da je treba vsaj minimalno dojeti občutno različne
slovnice raznolikih religioznih jezikov drug drugega in s tem biti prip-
ravljen živeti ne samo s krepkimi propozicionalnimi nestrinjanji gle-
de moralnih tem, ampak z vsaj nekaj globljimi »slovničnimi nestrinja-
nji« (prim. Andrejč 2016). V versko svobodni družbi bi morali razmere,
v katerih nekateri od nas delujemo z nekoliko drugačnimi pomeni sku-
pnih moralnih besed – kot so »dostojanstvo«, »svoboda«, »dobro« ali
»uspeh« –, sprejeti kot nekaj normalnega. Biti pripravljen živeti s tako
razliko sledi neposredno iz liberalne zaveze spoštovanju razlik in indi-
vidualnosti, ki vključuje, da »resno vzamemo posebni zorni kot vsake-
ga drugega« (Stout 2004, 73).
Zakaj bi sekularnost javnega moralnega diskurza sploh morala biti
utemeljena v zmerni pragmatistični viziji, glede na to, da udeležence v
javni razpravi nagovarja, naj spregovorijo in previdno poslušajo mno-
gotere religiozne ter nereligiozne jezike in razmišljanja? K temu vpra-
šanju se bom vrnil v zaključnem delu eseja. Na vprašanje pa lahko od-
govorimo samo, če sprejmemo dve dodatni načeli.
Demokratično načelo vključevanja vseh državljanov
v preudarjanje6 o zadevah javnega interesa
Ker pravila in politike države vplivajo na vse državljane, je prav in
pomembno, da se v usklajevanje in določanje teh pravil in politik vklju-
či vse državljane. Stoutovski, zmerni pragmatizem je zavezan »pojmo-
vanju nas samih kot državljanov, ki […] morajo uživati enak položaj v
javnem političnem diskurzu« (Stout 2004, 83). Nekoliko problematično
Stout trdi, da je takšno pojmovanje »[implicitno] v našem načinu, kako
ravnamo en z drugim« (2004, 83), kar je najbrž pretirano optimistično.
Važneje je, da se Stoutovo vključujoče pojmovanje državljanstva skla-
da s pogledom Elisabeth Anderson (2006, 14), da »izključevanje vzbu-
6 Drug izraz za preudarjanje v političnem smislu, ki se v slovenščini prav tako upo-
rablja, je deliberacija. Glej Andrejč 2020.
231
