Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 26
razprave, študije, papers
To ne pomeni, da imajo privilegirane skupine nujno večvrednejše vé-
denje in razumevanje, kar je posebej pomembno v primeru morale in z
moralo povezanega védenja ter razumevanja, ki sta najrelevantnejša za
demokratični odločevalni postopek. Skupine, ki so ekonomsko in druž-
beno zapostavljene in ki so nemalokrat utišane ali spregledane, imajo
zaradi svojih posebnih okoliščin pogosto edinstvene uvide v družbe-
na in politična vprašanja. Sledeč seminalnemu delu W. E. B. Du Boisa,
Medina (2013, 101–109) kot primer vzame izkustvo in situirano védenje
afroameriške skupnosti v Združenih državah. Du Bois nas o problemu
belske ignorance glede sistemskih rasnih nepravičnosti, ki še danes pe-
stijo ameriško družbo, nauči pomembno lekcijo, da »so, medtem ko so
beli Američani izkazovali posebno vrsto slepote in gluhote v obskurnem
svetu, ki so ga ustvarili, črnski Američani razvili ’dvojni vid’ in ’dvoj-
no zavest’, ki je bila pozorna na dvojne pomene in posedovala posebne
uvide v oba svetova« (Medina 2013, 104).
Za naše namene so najrelevantnejši etični pojmi v Medinovi ana-
lizi (zgrajeni na tisti od Frickerjeve) hermenevtična nepravičnost, ne-
dovzetnost, marginalizacija in odgovornost (Medina 2013, 90–130).
Hermenevtična nepravičnost po eni strani pomeni, da si na slabšem gle-
de »osmišljanja izkustva«, naj bo tvoje lastno ali od drugih, in po drugi
strani, da »si neenakovredno udeležen v komunikativnih praksah, v ka-
terih so pomeni porajani in izraženi« (str. 90, 97). Hermenevtično mar-
ginaliziranim govorcem je lahko težko, vsaj v polni meri, izražati svoje
izkustvo, skrbi in poglede v besednjaku prevladujočega moralnega di-
skurza v družbi. To je zato, ker imajo skupine z močjo nesorazmeren
vpliv na porajanje smisla v prevladujočem diskurzu, in zato, ker je to,
da se ne trudiš razumeti, kaj zapostavljeni čutijo in želijo reči, velikok-
rat del mehanizma, s katerim se tisti z močjo obdržijo na privilegiranih
položajih. Tako hermenevtično privilegirani pogosto ostanejo slepi za
vidike pomenov moralnih pojmov, kot jih rabijo neprivilegirani govor-
ci. »V hermenevtičnih nedovzetnostih gre za nezmožnost odzivanja na
poskuse (kakorkoli že nejasne) izražanja določenih vidikov našega iz-
kustva ali izkustva drugih.« (str. 97)
234
To ne pomeni, da imajo privilegirane skupine nujno večvrednejše vé-
denje in razumevanje, kar je posebej pomembno v primeru morale in z
moralo povezanega védenja ter razumevanja, ki sta najrelevantnejša za
demokratični odločevalni postopek. Skupine, ki so ekonomsko in druž-
beno zapostavljene in ki so nemalokrat utišane ali spregledane, imajo
zaradi svojih posebnih okoliščin pogosto edinstvene uvide v družbe-
na in politična vprašanja. Sledeč seminalnemu delu W. E. B. Du Boisa,
Medina (2013, 101–109) kot primer vzame izkustvo in situirano védenje
afroameriške skupnosti v Združenih državah. Du Bois nas o problemu
belske ignorance glede sistemskih rasnih nepravičnosti, ki še danes pe-
stijo ameriško družbo, nauči pomembno lekcijo, da »so, medtem ko so
beli Američani izkazovali posebno vrsto slepote in gluhote v obskurnem
svetu, ki so ga ustvarili, črnski Američani razvili ’dvojni vid’ in ’dvoj-
no zavest’, ki je bila pozorna na dvojne pomene in posedovala posebne
uvide v oba svetova« (Medina 2013, 104).
Za naše namene so najrelevantnejši etični pojmi v Medinovi ana-
lizi (zgrajeni na tisti od Frickerjeve) hermenevtična nepravičnost, ne-
dovzetnost, marginalizacija in odgovornost (Medina 2013, 90–130).
Hermenevtična nepravičnost po eni strani pomeni, da si na slabšem gle-
de »osmišljanja izkustva«, naj bo tvoje lastno ali od drugih, in po drugi
strani, da »si neenakovredno udeležen v komunikativnih praksah, v ka-
terih so pomeni porajani in izraženi« (str. 90, 97). Hermenevtično mar-
ginaliziranim govorcem je lahko težko, vsaj v polni meri, izražati svoje
izkustvo, skrbi in poglede v besednjaku prevladujočega moralnega di-
skurza v družbi. To je zato, ker imajo skupine z močjo nesorazmeren
vpliv na porajanje smisla v prevladujočem diskurzu, in zato, ker je to,
da se ne trudiš razumeti, kaj zapostavljeni čutijo in želijo reči, velikok-
rat del mehanizma, s katerim se tisti z močjo obdržijo na privilegiranih
položajih. Tako hermenevtično privilegirani pogosto ostanejo slepi za
vidike pomenov moralnih pojmov, kot jih rabijo neprivilegirani govor-
ci. »V hermenevtičnih nedovzetnostih gre za nezmožnost odzivanja na
poskuse (kakorkoli že nejasne) izražanja določenih vidikov našega iz-
kustva ali izkustva drugih.« (str. 97)
234
