Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 27
gorazd andrejč
Medina (2013, 109) trdi, da smo hermenevtično odgovorni, da se, če
le moremo, posvetimo in pomagamo interpretativnim in komunikativ-
nim poskusom hermenevtično marginaliziranih govorcev: »Skupnosti
nosijo kolektivno odgovornost, da storijo vse, kar morejo, da bi omogo-
čile zmožnost vseh za udeleževanje v praksah tvorbe pomenov in izra-
žanja pomenov.« Poudarki Medinove analize so zvečine na spolnih in
rasnih nepravičnostih ter pripadajočih odgovornostih. Nobenega dvo-
ma ni, da te krivice ostajajo endemične, tudi v družbah z dolgimi tradi-
cijami spopadanja s takimi krivicami. Čemur Medina ne posveti dovolj
pozornosti, je dejstvo, da so moralni jeziki hermenevtično marginali-
ziranih skupin (kakor tudi tistih z močjo) včasih religiozni. Črpajo iz
simbolnih virov in pomenov konfesionalnih ali religioznih tradicij, ki
jim pomagajo pri izražanju moralnih in politično relevantnih izkušenj,
pogosto na edinstvene načine.
Takšne religiozne jezikovne vire si lahko marginalizirani in privile-
girani delijo. To lahko opazimo pri afroameriških skupnostih v ZDA, ki
si z belci in drugimi Američani ponavadi delijo osrednje krščanske sim-
bolne vire. A Afroameričani so razvili nekoliko drugačne interpretacije
pogostih bibličnih tem – kot npr. izgon iz raja, osvoboditev Izraelcev iz-
pod egipčanskega suženjstva ali sama tema odrešenja v Kristusu. Tipični
primer, ki gradi na relevantnem afroameriškem izkustvu, so črnsko-
osvobodilne interpretacije bibličnih tem Martina Luthra Kinga ml. in,
nedavneje, Cornella Westa. Afroameričani so te teme uporabili na na-
čine, s katerimi izražajo svojo posebno izkušnjo, zlasti izkušnjo kri-
vic, ki so jih trpeli in jih še trpijo, v odzivu na katere so razvili posebno
vrsto političnih senzibilnosti. Po drugi strani se včasih zgodi, da reli-
giozno in hermenevtično marginalizirana skupina vsaj deloma črpa iz
virov drugačne religiozne kulture, kot je kultura večine sodržavljanov,
navadno v kombinaciji s skupnimi hermenevtičnimi viri. To se je zgodi-
lo v nekaterih skupnostih ameriških staroselcev v ZDA: denimo pleme
Lakota, ki ostaja zvesto svoji tradicionalni religiji in vrednotam (prim.
Pickering 2000, 6–7, 27–30, 68, 108; Scheid 2016, 163–179). Pozorni mora-
mo biti na to, da je marginalizacija lahko, ni pa nujno povezana z religi-
jo – to se pravi, lahko je, ni pa nujno vezana na dejstvo, da je hermenev-
235
Medina (2013, 109) trdi, da smo hermenevtično odgovorni, da se, če
le moremo, posvetimo in pomagamo interpretativnim in komunikativ-
nim poskusom hermenevtično marginaliziranih govorcev: »Skupnosti
nosijo kolektivno odgovornost, da storijo vse, kar morejo, da bi omogo-
čile zmožnost vseh za udeleževanje v praksah tvorbe pomenov in izra-
žanja pomenov.« Poudarki Medinove analize so zvečine na spolnih in
rasnih nepravičnostih ter pripadajočih odgovornostih. Nobenega dvo-
ma ni, da te krivice ostajajo endemične, tudi v družbah z dolgimi tradi-
cijami spopadanja s takimi krivicami. Čemur Medina ne posveti dovolj
pozornosti, je dejstvo, da so moralni jeziki hermenevtično marginali-
ziranih skupin (kakor tudi tistih z močjo) včasih religiozni. Črpajo iz
simbolnih virov in pomenov konfesionalnih ali religioznih tradicij, ki
jim pomagajo pri izražanju moralnih in politično relevantnih izkušenj,
pogosto na edinstvene načine.
Takšne religiozne jezikovne vire si lahko marginalizirani in privile-
girani delijo. To lahko opazimo pri afroameriških skupnostih v ZDA, ki
si z belci in drugimi Američani ponavadi delijo osrednje krščanske sim-
bolne vire. A Afroameričani so razvili nekoliko drugačne interpretacije
pogostih bibličnih tem – kot npr. izgon iz raja, osvoboditev Izraelcev iz-
pod egipčanskega suženjstva ali sama tema odrešenja v Kristusu. Tipični
primer, ki gradi na relevantnem afroameriškem izkustvu, so črnsko-
osvobodilne interpretacije bibličnih tem Martina Luthra Kinga ml. in,
nedavneje, Cornella Westa. Afroameričani so te teme uporabili na na-
čine, s katerimi izražajo svojo posebno izkušnjo, zlasti izkušnjo kri-
vic, ki so jih trpeli in jih še trpijo, v odzivu na katere so razvili posebno
vrsto političnih senzibilnosti. Po drugi strani se včasih zgodi, da reli-
giozno in hermenevtično marginalizirana skupina vsaj deloma črpa iz
virov drugačne religiozne kulture, kot je kultura večine sodržavljanov,
navadno v kombinaciji s skupnimi hermenevtičnimi viri. To se je zgodi-
lo v nekaterih skupnostih ameriških staroselcev v ZDA: denimo pleme
Lakota, ki ostaja zvesto svoji tradicionalni religiji in vrednotam (prim.
Pickering 2000, 6–7, 27–30, 68, 108; Scheid 2016, 163–179). Pozorni mora-
mo biti na to, da je marginalizacija lahko, ni pa nujno povezana z religi-
jo – to se pravi, lahko je, ni pa nujno vezana na dejstvo, da je hermenev-
235
