Page 28 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 28
razprave, študije, papers
tično marginalizirana skupina druge vere, denominacije ali prepričanja
kot bolj privilegirane skupine državljanov. Toda v vseh takih prime-
rih hermenevtična marginalizacija pomeni, da privilegirana skupina
ali skupine ne upoštevajo komunikativnih poskusov, razmišljanj in ne-
poznanih ali »nenavadnih« pomenov, ki jih uporabljajo govorci margi-
nalizirane skupine.7
Seveda ne smemo predpostaviti, da bodo vsi moralni jeziki, naj bodo
religiozni ali sekularni, dominantni ali marginalizirani, imeli dobre
konceptualne in interpretativne vire, ki bi jih ponudili politični skup-
nosti v preudarjanje. Moralni jeziki marginaliziranih skupnosti lahko
vključujejo kategorije, interpretacije in vrednote, ki so v navzkrižju s
tistimi večine državljanov. Nadalje so lahko vrednote marginalizirane
skupine v navzkrižju z načeli verske svobode, demokratičnega vključe-
vanja in diskurzivnega iskanja rešitev za spore, načela, ki so osrednje-
ga pomena za delovanje vključujoče, versko svobodne družbe. Gre za
to, da je pristna odprtost, pravičnost in obzirnost do vseh glasov in iz-
kustev v kar največji meri potrebna pred kritiko, razpravo ali zavrnitvi-
jo. Andersonova piše (2006, 14), da demokratično načelo vključevanja,
v največji meri uporablja […] situirano védenje, ki je kritično za reševa-
nje tistih vrst zapletenih problemov, s katerimi se moderne demokraci-
je soočajo. Kolektivna, demokratična razprava in preudarjanje je sredstvo
za združevanje teh asimetrično porazdeljenih informacij za odločevalni
postopek.
Biti hermenevtično odprt torej ne pomeni, da damo carte blanche
vsem jezikom morale, pa če to mislimo v smislu oznanjanja njihove
»dobrosti« ali sprejemanja njihove enakovredne izrazne moči. Pomeni
pa »biti pozoren in dovzeten za nenavadne glasovne sloge kot tudi za
nestandardne pomene in interpretativne perspektive«. Z drugimi bese-
dami, pri odprtosti gre za to, da »napravimo naše komunikacijske kon-
tekste in dinamike bolj gostoljubne za pluralne in raznolike izkustvene
položaje« (Medina 2013, 114).
7 Za povezano, a nekoliko ločeno (širšo) temo, glej Kidd 2017.
236
tično marginalizirana skupina druge vere, denominacije ali prepričanja
kot bolj privilegirane skupine državljanov. Toda v vseh takih prime-
rih hermenevtična marginalizacija pomeni, da privilegirana skupina
ali skupine ne upoštevajo komunikativnih poskusov, razmišljanj in ne-
poznanih ali »nenavadnih« pomenov, ki jih uporabljajo govorci margi-
nalizirane skupine.7
Seveda ne smemo predpostaviti, da bodo vsi moralni jeziki, naj bodo
religiozni ali sekularni, dominantni ali marginalizirani, imeli dobre
konceptualne in interpretativne vire, ki bi jih ponudili politični skup-
nosti v preudarjanje. Moralni jeziki marginaliziranih skupnosti lahko
vključujejo kategorije, interpretacije in vrednote, ki so v navzkrižju s
tistimi večine državljanov. Nadalje so lahko vrednote marginalizirane
skupine v navzkrižju z načeli verske svobode, demokratičnega vključe-
vanja in diskurzivnega iskanja rešitev za spore, načela, ki so osrednje-
ga pomena za delovanje vključujoče, versko svobodne družbe. Gre za
to, da je pristna odprtost, pravičnost in obzirnost do vseh glasov in iz-
kustev v kar največji meri potrebna pred kritiko, razpravo ali zavrnitvi-
jo. Andersonova piše (2006, 14), da demokratično načelo vključevanja,
v največji meri uporablja […] situirano védenje, ki je kritično za reševa-
nje tistih vrst zapletenih problemov, s katerimi se moderne demokraci-
je soočajo. Kolektivna, demokratična razprava in preudarjanje je sredstvo
za združevanje teh asimetrično porazdeljenih informacij za odločevalni
postopek.
Biti hermenevtično odprt torej ne pomeni, da damo carte blanche
vsem jezikom morale, pa če to mislimo v smislu oznanjanja njihove
»dobrosti« ali sprejemanja njihove enakovredne izrazne moči. Pomeni
pa »biti pozoren in dovzeten za nenavadne glasovne sloge kot tudi za
nestandardne pomene in interpretativne perspektive«. Z drugimi bese-
dami, pri odprtosti gre za to, da »napravimo naše komunikacijske kon-
tekste in dinamike bolj gostoljubne za pluralne in raznolike izkustvene
položaje« (Medina 2013, 114).
7 Za povezano, a nekoliko ločeno (širšo) temo, glej Kidd 2017.
236
