Page 25 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 25
gorazd andrejč
Hermenevtična nepravičnost in raznolikost
religioznih jezikov
Da bi jasneje videli, kako tri načela, opisana v prejšnjem razdelku
– močno načelo verske svobode, načelo demokratičnega vključevanja
in načelo diskurzivnega reševanja sporov – skupaj delujejo v zmerni
pragmatistični viziji javnega moralnega diskurza in kako njegovi seku-
larnosti dajejo razumno podlago, se moramo soočiti z nekaterimi za-
mislimi nedavnejše deweyjevske epistemologije demokracije. Gradeč
na Deweyjevem eksperimentalnem pristopu k demokraciji (ki vpliva
tudi na Stoutovo različico pragmatizma), tako Elisabeth Anderson kot
José Medina poudarjata pomen »situiranega védenja« državljanov v de-
mokratičnem odločevalnem postopku, saj »imajo državljani z različ-
nih koncev različne izkušnje glede težav in politik javnega interesa«
(Anderson 2006, 14).
Kaj torej pomeni, da v javnem razpravljanju resno vzamemo situi-
rano védenje državljanov? Izkušnje različnih skupnosti in posamezni-
kov v družbi (različnih glede na narodnost in/ali raso, ekonomski status,
vero ali ideologijo, spol) pogosto pomenijo nekoliko različne moralne in
epistemske senzibilnosti teh skupnosti ter posameznikov. Neravnovesja
moči so prisotna v vsaki družbi, vključno s tistimi, ki stremijo k demo-
kratičnemu vključevanju – pravzaprav so taka neravnovesja posebej og-
romna v državi, ki se je še do nedavnega imela za svetilnik demokraci-
je, to so Združene države Amerike. Neravnovesja se kažejo v neenaki
porazdelitvi ne samo gmotnih dobrin, temveč tudi nematerialnih dob-
rin in institucionalnih zagotovil, ki so ključni za uresničevanje načela
demokratičnega vključevanja. S tem so med drugim mišljene dobrine,
kot so dostop do védenja, statusov »biti poznavalec« in »biti zanesljiva
priča«, to, da se tvoje izkušnje obravnava kot moralno in politično rele-
vantne ter da je tvoj jezik ali diskurz sprejet kot pameten in razumen. Z
drugimi besedami, družb ne označujejo – ali pestijo – samo ekonom-
ske, temveč tudi »epistemske«, »priznalne« [angl. testimonial] in »her-
menevtične« nepravičnosti, kot trdi Miranda Fricker v svoji vplivni knji-
gi, Epistemic Justice (2007).
233
Hermenevtična nepravičnost in raznolikost
religioznih jezikov
Da bi jasneje videli, kako tri načela, opisana v prejšnjem razdelku
– močno načelo verske svobode, načelo demokratičnega vključevanja
in načelo diskurzivnega reševanja sporov – skupaj delujejo v zmerni
pragmatistični viziji javnega moralnega diskurza in kako njegovi seku-
larnosti dajejo razumno podlago, se moramo soočiti z nekaterimi za-
mislimi nedavnejše deweyjevske epistemologije demokracije. Gradeč
na Deweyjevem eksperimentalnem pristopu k demokraciji (ki vpliva
tudi na Stoutovo različico pragmatizma), tako Elisabeth Anderson kot
José Medina poudarjata pomen »situiranega védenja« državljanov v de-
mokratičnem odločevalnem postopku, saj »imajo državljani z različ-
nih koncev različne izkušnje glede težav in politik javnega interesa«
(Anderson 2006, 14).
Kaj torej pomeni, da v javnem razpravljanju resno vzamemo situi-
rano védenje državljanov? Izkušnje različnih skupnosti in posamezni-
kov v družbi (različnih glede na narodnost in/ali raso, ekonomski status,
vero ali ideologijo, spol) pogosto pomenijo nekoliko različne moralne in
epistemske senzibilnosti teh skupnosti ter posameznikov. Neravnovesja
moči so prisotna v vsaki družbi, vključno s tistimi, ki stremijo k demo-
kratičnemu vključevanju – pravzaprav so taka neravnovesja posebej og-
romna v državi, ki se je še do nedavnega imela za svetilnik demokraci-
je, to so Združene države Amerike. Neravnovesja se kažejo v neenaki
porazdelitvi ne samo gmotnih dobrin, temveč tudi nematerialnih dob-
rin in institucionalnih zagotovil, ki so ključni za uresničevanje načela
demokratičnega vključevanja. S tem so med drugim mišljene dobrine,
kot so dostop do védenja, statusov »biti poznavalec« in »biti zanesljiva
priča«, to, da se tvoje izkušnje obravnava kot moralno in politično rele-
vantne ter da je tvoj jezik ali diskurz sprejet kot pameten in razumen. Z
drugimi besedami, družb ne označujejo – ali pestijo – samo ekonom-
ske, temveč tudi »epistemske«, »priznalne« [angl. testimonial] in »her-
menevtične« nepravičnosti, kot trdi Miranda Fricker v svoji vplivni knji-
gi, Epistemic Justice (2007).
233
