Page 30 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 30
razprave, študije, papers
razširitev primitivnejših vedenj (kajti naša jezikovna igra je primer ve-
denja)«9 (Wittgenstein 1980, §151). To je epitomizirano v vlogi »pretira-
nih gest in izrazov na obrazu« pri učenju jezika, kjer se »besede […] na-
učimo kot zamenjave za gesto ali izraz na obrazu« (Wittgenstein 2007,
2). Ker je »izvor in primitivna oblika jezikovne igre reakcija«,10 kot reče
Wittgenstein (1998, 36), lahko jeziki, ki so kulturno zelo oddaljeni, ven-
darle dosežejo impresivno mero medsebojne razumljivosti in komuni-
kabilnosti (z dovolj kontekstualizirane interpretacije, »participatornega
učenja« itd.). Wittgenstein govori celo o »skupnem vedênju človeštva«,
ki nudi nekakšen »referenčni okvir, s pomočjo katerega si tolmačijo tuj
jezik« (Wittgenstein 2014, §206). S tega vidika slovnična vrzel med raz-
ličnimi religioznimi in sekularnimi jeziki in celo vrzel med »tujimi«
kulturami, naj bo še tako opazna in globoka, ni nikdar radikalna (Plant
2005, 105–108).
Nazadnje: nevarnost hermenevtične marginalizacije po eni strani
pomeni, da morajo marginalizirani govorci/skupnosti in tisti, ki izpol-
njujejo odgovornost, da jim pomagajo, v določenih kontekstih pose-
či po hermenevtičnem odporu, kar lahko pomeni, da vztrajajo pri svo-
jih, idiosinkratičnih frazah in pomenih (Medina 2013, 100; Fricker 2007,
166–168). Po drugi strani pa se bodo morda morali jezikovno približati
hermenevtično privilegiranim govorcem/skupnostim, da bi s tem omo-
gočili hermenevtično inovacijo zavoljo komunikabilnosti. Z drugimi be-
sedami, da bi bili razumljeni, se bodo hermenevtično marginalizirani
morali pogosto izražati v javnih razpravah tako, da bodo uporabljali že
ustaljene besednjake, na katere imajo privilegirani govorci – ki včasih
izhajajo iz drugačnih religioznih ali konfesionalnih tradicij kot margi-
nalizirani – nesorazmeren vpliv. Iz tega razloga morajo biti hermenev-
tično upirajoči se govorci pogosto ustvarjalni in »prepomeniti tiste po-
mene« z lastno, včasih drugačno rabo (Medina 2013, 113; gl. tudi Butler
1997). Kako najti ravnotežje med hermenevtičnim odporom in herme-
9 [Prevod po angleškem prevodu iz nemščine, op. prev. Angleški citat: »Our langu-
age is an extension of the more primitive behavior (for our language-game is a pi-
ece of behavior)«]
10 [»origin and the primitive form of the language game is a reaction,«]
238
razširitev primitivnejših vedenj (kajti naša jezikovna igra je primer ve-
denja)«9 (Wittgenstein 1980, §151). To je epitomizirano v vlogi »pretira-
nih gest in izrazov na obrazu« pri učenju jezika, kjer se »besede […] na-
učimo kot zamenjave za gesto ali izraz na obrazu« (Wittgenstein 2007,
2). Ker je »izvor in primitivna oblika jezikovne igre reakcija«,10 kot reče
Wittgenstein (1998, 36), lahko jeziki, ki so kulturno zelo oddaljeni, ven-
darle dosežejo impresivno mero medsebojne razumljivosti in komuni-
kabilnosti (z dovolj kontekstualizirane interpretacije, »participatornega
učenja« itd.). Wittgenstein govori celo o »skupnem vedênju človeštva«,
ki nudi nekakšen »referenčni okvir, s pomočjo katerega si tolmačijo tuj
jezik« (Wittgenstein 2014, §206). S tega vidika slovnična vrzel med raz-
ličnimi religioznimi in sekularnimi jeziki in celo vrzel med »tujimi«
kulturami, naj bo še tako opazna in globoka, ni nikdar radikalna (Plant
2005, 105–108).
Nazadnje: nevarnost hermenevtične marginalizacije po eni strani
pomeni, da morajo marginalizirani govorci/skupnosti in tisti, ki izpol-
njujejo odgovornost, da jim pomagajo, v določenih kontekstih pose-
či po hermenevtičnem odporu, kar lahko pomeni, da vztrajajo pri svo-
jih, idiosinkratičnih frazah in pomenih (Medina 2013, 100; Fricker 2007,
166–168). Po drugi strani pa se bodo morda morali jezikovno približati
hermenevtično privilegiranim govorcem/skupnostim, da bi s tem omo-
gočili hermenevtično inovacijo zavoljo komunikabilnosti. Z drugimi be-
sedami, da bi bili razumljeni, se bodo hermenevtično marginalizirani
morali pogosto izražati v javnih razpravah tako, da bodo uporabljali že
ustaljene besednjake, na katere imajo privilegirani govorci – ki včasih
izhajajo iz drugačnih religioznih ali konfesionalnih tradicij kot margi-
nalizirani – nesorazmeren vpliv. Iz tega razloga morajo biti hermenev-
tično upirajoči se govorci pogosto ustvarjalni in »prepomeniti tiste po-
mene« z lastno, včasih drugačno rabo (Medina 2013, 113; gl. tudi Butler
1997). Kako najti ravnotežje med hermenevtičnim odporom in herme-
9 [Prevod po angleškem prevodu iz nemščine, op. prev. Angleški citat: »Our langu-
age is an extension of the more primitive behavior (for our language-game is a pi-
ece of behavior)«]
10 [»origin and the primitive form of the language game is a reaction,«]
238
