Namen monografije je, da bi skozi pričujoče izkušnje in spoznanja iz različnih držav, različnih sociokulturnih kontekstov, različnih predmetov ter različne percepcije učiteljev, učencev, staršev in institucij prepoznali nove strategije poučevanja v izrednih razmerah, hkrati pa da bi izkušnje prenesli tudi v sodobno šolo 21. stoletja, ki bo izkušnje poučevanja in učenja na daljavo vključila v inovativne procese edukacije v sodobnih družbenih okoliščinah, torej odgovorila na to, kako biti prilagodljiv, prožen in odziven. Kaže, da te izredne okoliščine preraščajo v trajen pojav, na katerega bomo morali vsi, ki delamo v izobraževalni dejavnosti, računati kot na nekaj vsakdanjega ter vselej spremljajočega.