Tradicija ustnega slovstva in ljudskega izročila je v človeški družbi prisotna že od nekdaj, obstajala je pred tiskano besedo in vizualno komunikacijo, saj je človek socialno bitje in zgodbe, pesmi, izštevanke, uganke so zanj konkretna potreba. Preko njih izmenjuje izkušnje, postavlja vrednote in izraža samega sebe. Pričujoča monografija odpira kurikularno problematiko o vlogi odraslega pri medpodročnem povezovanju umetnosti v vrtcu oz. v šoli, s poudarkom na didaktično-metodičnih izpeljavah treh kurikularnih področij: glasbene, besedne in likovne umetnosti.