Vseživljenjsko učenje postaja eno temeljnih vodil sodobne družbe, ki želi usmerjati svoj razvoj v smer trajnostnosti, solidarnosti in odgovornega sobivanja. V času ko družbene, kulturne, gospodarske in tehnološke spremembe prehitevajo ustaljene pedagoške paradigme, se vse bolj kaže potreba po novih konceptualnih utemeljitvah učenja in izobraževanja. Kako opolnomočiti posameznika, da bo v takšnem svetu zmožen kritično misliti, sodelovati in odgovorno delovati? Kako oblikovati šolske in obšolske prakse, ki bodo spodbujale ustvarjalnost, avtonomijo in razvoj kompetenc, potrebnih za življenje v 21. stoletju?
