Monografija prinaša raziskavo imaginarija in idearija Martina Luthra v odnosu do srednjeveških mentalitetnih kategorij in sprememb v znanosti med 16. in 19. stoletjem. Ugotavlja, da je poglavitni tekstni proces, ki je botroval nastanku opusa Primoža Trubarja, in tako slovenske književnosti 16. stoletja, prevajanje. Prinaša analizo treh prevajalskih paradigem, ki so evropsko učeno kulturo zaznamovale pred nastopom reformacije, ter kulturnozgodovinsko interpretacijo političnega, verskega in kulturnega koncepta translatio. Tako ugotavlja, da je bilo za Primoža Trubarja značilno, da je nemški in/ali latinski izvirnik v slovenskem jeziku (po)ustvaril še enkrat, da je izdelal tekst, za katerega je menil, da avtentično reprezentira pomen izvirnika.

» Vsebina