Namen pričujoče znanstvene monografije je razmislek o idejnih, organizacijskih in vsebinskih vidikih glasbenega izobraževanja v srednjeevropskem in južnoslovanskem glasbenem prostoru v luči splošnih in narodnostno specifičnih razvojnih glasbenih tokov po letu 1918, s posebnim poudarkom na pretoku znanja in nosilcev javnega glasbenega izobraževanja. Sicer pa je v središču raziskovalnega zanimanja četrte monografije zbirke Studia musicologica Labacensia delovanje leta 1919 ustanovljenega ljubljanskega konservatorija in njegove dve desetletji mlajše naslednice Glasbene akademije ter podobnih glasbenih ustanov v Evropi pred in med obema vojnama.
Accessibility
